Strokovno

Na tej strani vam ponujamo informativne in poučne strokovne in poljudne vsebine.

Strokovni prispevki

Kako se pravilno lotiti energetske sanacije energijsko zelo potratne hiše?

V prispevku bomo prikazali, kako se pravilno lotiti energetske sanacije hiše. Pogosto se dogaja, da s parcialnim pristopom pri energetski sanaciji ne dosežemo takšnih učinkov, kot bi jih lahko s celovito energetsko sanacijo. Prikazan bo preračun tipične, popolnoma neizolirane hiše in možni koraki energetske sanacije, ki bo zadostila tudi zahtevam po maksimalni dovoljeni toplotni prehodnosti konstrukcij, ki jih predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabe energije v stavbah iz leta 2010. V preračunu so analizirani možni ukrepi energetske sanacije z enostavnimi vračilnimi dobami investicije. Na koncu prispevka je predstavljena integralna celostna energetska sanacija objekta in prikazana enostavna vračilna doba investicije. 

Cel strokovni prispevek lahko preberete tukaj. 

Kaj je toplotno ugodje in kako vpliva na rabo energije v stavbah?

V članku prikazujemo vpliv toplotnega okolja na zaznavo toplotnega ugodja. Na začetku je definirano človeško telo kot toplotni stroj in definirana toplotna oddaja človeškega telesa. Predstavljena je odvisnost produkcije toplote oziroma metabolizma v odvisnosti od standardnih aktivnosti. Definirani so osnovni parametri toplotnega okolja ter predstavljen parameter za popis toplotnega okolja. Sledi predstavitev vpliva površinskih temperatur sten na toplotno ugodje in rabo energije. Na praktičnem primeru je za konstrukcijo, predstavljeno v članku “Kako se pravilno lotiti energetske sanacije tipične stanovanjske hiše?” prikazan izračun, kakšne so temperature zraka za enako toplotno ugodje pri neizoliranem in izoliranem objektu.

Cel strokovni prispevek lahko preberete tukaj. 

Kako se pravilno lotiti energetske sanacije tipične stanovanjske hiše?

V tem prispevku prikazujemo preračun tipične slovenske hiše in možne korake energetske sanacije, ki bo po energetski sanaciji zadostila tudi zahtevam po maksimalni dovoljeni toplotni prehodnosti konstrukcij. Dotaknili se bomo problema emisij iz obnovljivih in neobnovljivih virov energije ter predstavili trend globalnega naraščanja temperature. Predstavili bomo analizirani objekt ter nato osnove prenosa toplote skozi steno ter kako se preračuna raba energije objekta. V preračunu so nato analizirani možni ukrepi energetske sanacije z enostavnimi vračilnimi dobami investicije. Na koncu prispevka je predstavljena integralna celostna energetska sanacija objekta in prikazana enostavna vračilna doba investicije v danem primeru.

Cel strokovni prispevek lahko preberete tukaj. 

OVE in URE novice

Imate toplotno črpalko? Razmislite o enotarifnem merjenju elektrike.

Sodobni nizkoenergijski objekti, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami, so zelo varčni. Še dodatni prihranki pa so možni z zamenjavo načina merjenja porabe električne energije.

Veliko objektov v Sloveniji uporablja t. i. dvotarifno merjenje elektrike, pri čemer velja, da je električna energija ponoči in čez vikende cenejša, čez dan pa dražja. Prihranki so ob velikih porabnikih, posebej, če ti lahko delajo ponoči, znatni v primerjavi z enotno tarifo, ki ima enako ceno za električno energijo tekom celega dne.

A v nizkoenergijskih objektih velja temeljito razmisliti (in preračunati) glede izbire enotarifnega merjenja. Dobro izolirani objekti, ki se ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke, ne porabijo veliko energije, posebej, če gospodinjstvo uporablja tudi varčne gospodinjske aparate, sijalke in sodoben televizor LED. Enotarifno merjenje bo v tem primeru postreglo z nižjim mesečnim računom za električno energijo. V primeru objekta s pomanjkljivo izolacijo pa bo toplotna črpalka verjetno dlje časa delovala tudi ponoči, zato je v takih primerih dvotarifno merjenje bolj smiselno.

Zamenjava ni zastonj

Imetniki elektronskega števca električne energije, ki je vključen v sistem daljinskega upravljanja, morajo za spremembo načina merjenja odšteti 11,85 evra, saj obisk monterja na objektu v tem primeru ni potreben. Sicer velja omenjenemu strošku dodati še 20 do 25 evrov za obisk monterja.

Vprašajte ponudnika

Zadnja leta so tudi ponudniki električne energije začeli spodbujati učinkovito rabo energije in zato imajo nekateri med njimi za gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami pripravljene posebne pakete – zelo verjetno je, da je to tisto, kar iščete. Posebej v luči dejstva, da danes zamenjava ponudnika električne energije ni noben bav-bav.

Izziv po imenu vlaga

Lastniki objektov se pogosto srečajo z izzivom, kako iz zidov spraviti vlago. Učinkovitega razvlaževanja zidov se velja lotiti na dva načina.

V praksi lahko vlažen zid trajno posušite tako, da preprečite dovod vode vanj ali pa poskrbite za večje izparevanje vlage. Nasvet: odločite se za oba ukrepa.

Preprečevanje dovoda vode do sten objekta je drag poseg, saj zahteva izkop do spodnjega roba temeljev, nameščanje nove vodoravne in navpične izolacije na zunanji strani zidu, polaganje drenaže in ponoven zasip. Je pa zato učinkovit – za primere, ko voda v stik z objektom prihaja s strani. Če je izvor vlage pod objektom, pa je težava rešljiva le z izkopom globokega vodnjaka ob objektu – vanj se bodo namreč stekale podzemne vode, namestitev stalno delujoče črpalke pa bo poskrbela za njihovo odvajanje. Strokovnjaki zato svetujejo, da še pred gradnjo na neznanem zemljišču najprej ugotovite, kaj se dogaja pod zemljo in se šele nato odločite za način in izvedbo gradnje.

Vlažne stene lahko naredite tudi vodoodbojne, in sicer tako, da vanje vbrizgate mikroemulzijo. Postopek je primeren na opečnih, kamnitih in mešanih ter poroznih betonskih zidovih. V zid tako vrtajte pod kotom 30 do 40°, sveder pa zaustavite vsega 5 do 7 cm pred izstopom iz zidu na drugi strani. V zidove debelejše od 50 cm vrtajte z obeh strani. Luknje naj bodo 12 do 15 cm narazen. Ker sveder pri tem postopku večkrat prevrta plasti malte, bo širjenje emulzije v zidu učinkovito. Še pred brizganjem emulzije iz lukenj izpihajte prašne delce.

Izognite se pogostim napakam pri gradnji

Ne glede na to, ali gradite v lastni režiji ali pa ste gradnjo zaupali zunanjemu izvajalcu, velja poznati kritične točke objekta, saj boste le tako lahko napake preprečili, še preden do njih pride.

Za napake v gradnji velja, da so drage za odpravljanje, pogosto pa so še dražje, ko z njimi živimo. Na kaj biti zato nadvse pozorni pri gradnji kateregakoli objekta?

  1. Toplotne izgube

Do izgub toplote in visokih stroškov energije za ogrevanje pride, če objekt ne tesni. Pri gradnji, posebej montažni, velja zato preveriti vse stike med gradbenimi elementi in jih ustrezno zatesniti. V ta namen lahko uporabite namenske tesnilne trakove ali pene.

  1. Odprava razpok

Razlogov, zakaj se pojavijo razpoke v steni, je resnično veliko. Pomembno pa je, da razpoko odpravite (po možnosti pa tudi vzrok zanjo), in sicer tako, da jo najprej opazujete in le rahlo prekrijete. Če pri nadaljnji kontroli ugotovite, da se razpoka ne širi, jo lahko zakitate in prebarvate.

  1. Nosilnost strešne konstrukcije

Če opazite zvijanje strehe ali razpoke na notranjih oblogah, gre najverjetneje za težavo, povezano s premajhno nosilnostjo strešne konstrukcije. Posvetujte se s strokovnjaki, saj obstaja nevarnost zrušitve strehe ob močnem vetru ali snegu.

  1. Streha, ki ne tesni

Odpravljanje težav, povezanih z netesno streho, velja prav tako prepustiti krovcem in kleparjem. V lastni režiji pa lahko popravite morebitna manjša netesna mesta ob strešnih oknih in robovih dimnikov ter zračnikov.

  1. Plesen

Plesen se pojavi na močno vlažnih predelih, npr. robovih kopalnice ali na notranji strani balkona. Kopalniško plesen preženete z rednim zračenjem (še prej jo morate seveda sanirati), za balkon pa bo prava rešitev toplotna izolacija balkonske konzole z vseh strani.

  1. Vlažna klet

Vlažna kletna tla so za večino objektov skoraj nerešljiv problem. Ali pa vsaj zelo drag. Najboljša rešitev je izkop ob stenah kleti in izvedba krožne drenaže. Če imate težavo z vdorom podtalnice, pa poskrbite še za namestitev črpalke, ki stalno odvaja vodo stran od hiše.

  1. Prenos zvoka po ceveh

Mar po instalaciji kotla ali črpalke poslušate čudne zvoke, ki se prenašajo po ceveh? Težava je enostavno rešljiva, in sicer se priporoča vgradnja elastične povezave. Zadostuje že t. i. visokotlačna gumijasta cev z opletom.

Pasivne hiše in samooskrba z električno energijo

Čeprav v Sloveniji ne manjka sončnih dni, vse bolj priljubljeni pa so tudi pasivni objekti, je naslednji korak – samooskrba z električno energijo – še vedno precej redek pojav.

Za pasivne hiše velja, da so odlično toplotno izolirane in imajo nizke energetske potrebe – tako z vidika hlajenja kot ogrevanja, zato so idealen primer, kako jih narediti še bolj »samostojne« – s sončno (ali drugo) elektrarno, ki bo zagotavljala samooskrbo z električno energijo.

Podcenjujemo moč sonca

Slovenija trenutno le 16 odstotkov proizvedene električne energije pridobi iz obnovljivih virov, pri čemer močno prednjačijo vodni viri, medtem ko je elektrike iz sončne energije le za vzorec – zgolj 1,56 odstotka. Pred leti visoko povpraševanje po sončnih elektrarnah se je ustavilo skupaj z usihanjem/krčenjem obsega subvencij, okrepiti pa ga utegne želja po samooskrbi sodobnih bivanjskih objektov, predvsem pasivnih hiš.

Sončna elektrarna lahko zagotovi dovolj elektrike za vse porabnike

Postavitev sončne elektrarne pride v poštev tako za pasivne kot tudi za zelo varčne nizkoenergijske hiše. Električna energija iz lastne sončne elektrarne zagotavlja dovolj energije za vse porabnike v hiši, vključno z ogrevanjem in pripravo tople vode. Prve praktične postavitve sončnih elektrarn v navezi s pasivnimi hišami v Sloveniji so pokazale, da se takšna oblika samooskrbe investitorju povrne prej kot v desetih letih (z upoštevanjem subvencije tipično v 7 do 8 letih), pri čemer objekti na sončnih legah dosegajo 100-odstotno samooskrbo z električno energijo.

Potencialna past: pridobitev soglasja

Za izvedbo investicije samooskrbe z električno energijo mora po zakonu investitor pridobiti tudi soglasje pristojne elektrodistribucije. Elektro distributerji v Sloveniji že sicer niso pretirano navdušeni nad idejo o priklapljanju večjega števila sončnih elektrarn v svoja omrežja, saj jim predstavljajo »motnjo«. A po drugi strani je res tudi to, da takšne rešitve tudi zmanjšujejo obremenitev omrežij, saj objekti klasične gradnje lahko porabljajo velike količine električne energije.

Električna samooskrba – mit ali resničnost?

Letošnje leto nam utegne prinesti pomenljive spremembe na področju samooskrbe z energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je predlagalo prenovo uredbe v smeri večjega sodelovanja občanov.

Trenutno je v javni obravnavi predlog uredbe, ki predvideva, da samooskrba ne bo več omogočena le lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim drugim vrstam skupnosti. Tako bi lahko v praksi za samooskrbo z električno energijo poskrbeli tudi stanovalci v večstanovanjskih stavbah (t. i. skupinska samooskrba) ter odjemalci, ki se nahajajo v bližini.

Prihaja nadgradnja zakonodaje

Nadgradnja zakonodaje bo omogočila več uporabnih scenarijev in aplikacij samooskrbnih rešitev. Električno energijo, ki jo bo proizvedla skupnost, bo možno razdeliti med porabnike skladno z dogovorjenimi deleži. Omogočanje t. i. razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na električno omrežje. Samooskrba namreč blagodejno vpliva na omrežje, saj ga razbremeni.

Vse bližje cilju OVE 2020

Sprememba zakonodaje je zelo verjetna tudi v luči dejstva, da mora Slovenija do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije. S predlaganim ukrepom Slovenija sledi razvoju in trendom spreminjanja elektroenergetskega sistema in se hitreje približuje cilju glede deleža obnovljivih virov energije do konca prihodnjega leta.

Princip samooskrbe v predlogu uredbe temelji na t. i. neto merjenju električne energije, ki je bila oddana v omrežje in prevzeta iz omrežja. Odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja torej plača le razliko v električni energiji, če je je iz omrežja prevzel več, kot jo je v omrežje oddal. V obratnem primeru pa ne plača ničesar; z izjemo dajatev, ki niso vezane na količino električne energije (priključna moč).

Grejemo manj, zato prihranimo

V Sloveniji prostore ogrevamo več kot polovico leta. Na stroške ogrevanja tako še kako vpliva temperatura, ki jo vzdržujemo v bivalnih prostorih. Zadnja leta se niža.

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) kažejo, da smo Slovenci pripravljeni sprejeti nekoliko nižje temperature in tako v kurilni sezoni zmanjšati stroške ogrevanja. Od leta 2015 se namreč povečuje število gospodinjstev, ki so znižala dnevno temperaturo v bivalnih prostorih. Omenjena raziskava ugotavlja, da se je delež gospodinjstev, ki vzdržujejo dnevno temperaturo med 21 in 22 stopinjami Celzija, zmanjšal za štiri odstotne točke, za prav toliko pa je narasel delež gospodinjstev, ki vzdržujejo dnevno temperaturo med 19 in 20 stopinjami Celzija. Kljub temu skoraj polovica gospodinjstev v svojih objektih v času kurilne sezone vzdržuje temperaturo med 21 in 22 stopinjami Celzija. V primerjavi z letom 2015 pa je raziskava zaznala povišanje povprečne nočne temperature, saj je ta iz intervala med 17 in 18 stopinjami Celzija, v povprečju zrasla za dve stopinji Celzija.

Drage stopinje, a tudi varčevati velja z glavo

Logično je, da je visoka temperatura v bivalnih in drugih prostorih povezana z visokimi stroški ogrevanja. Raziskava REUS ugotavlja, da vsaka dodatna stopinja nad 20 stopinj Celzija zviša stroške ogrevanja za približno šest odstotkov.

Nasprotno pa tudi stroški ogrevanja padajo z nižjo vzdrževano temperaturo. A tudi varčevanje ima svoje meje. Pretirano varčevanje ni vedno smiselno, saj nekatere toplotne črpalke ne delujejo učinkovito, če se sistem občasno (npr. ponoči) izklopi. V primeru zelo hladnih sten pa se pojavi tudi tveganje razvoja zidne plesni.

Svetila LED so nadvse prepričljiva

Tehnološki napredek melje naprej, posebej očiten pa je na področju svetil, kjer tako v vozila kot poslovne prostore in gospodinjstva vse hitreje prodirajo svetila s svetlečimi diodami (LED).

Razlogov za skoraj hipen uspeh svetil LED je veliko. Med najbolj očitnimi sta izjemna energetska učinkovitost in dolga življenjska doba. Slednja je posebej impresivna, saj najboljši primerki delujejo tudi do 100.000 delovnih ur, kar je bistveno dlje od klasičnih svetil, npr. sijalk z žarilno nitko. Od teh so tudi bistveno varčnejša, saj za oddajanje primerljive količine svetlobe porabijo do 80 odstotkov manj električne energije, poleg tega pa visoko svetilnost dosegajo ob znatno nižji napetosti. Logična posledica je zato njihova vgradnja v avtomobile, računalniške in tv-zaslone, mestno razsvetljavo itd. Eden večjih adutov je tudi relativno enostavno prilagajanje njihove oblike želeni aplikaciji. Glede na vse navedeno je očitno, da so svetila LED tudi do okolja bolj prijazna kot druge oblike svetil (čeprav bi naravovarstveniki hitro pripomnili, da vsako svetilo prispevka k svetlobnemu onesnaževanju).

Ekologija brez napake

Svetila LED veljajo za ekološka. Upravičeno, saj so izdelana povsem brez toksičnih materialov in jih lahko v popolnosti recikliramo. No, ne posamezniki, temveč za to usposobljena podjetja. Tudi zato velja biti pri odlaganju izrabljenih svetil LED dosleden – in jih odvreči v za njihovo reciklažo namenjen zbiralnik.

LED-svetila so prijazn(ejš)a do oči ljudi, saj ne vsebujejo infrardeče (IR) svetlobe, tudi delež ustvarjene ultravijolične (UV) svetlobe je zelo majhen, zato so vedno bolj pogosta izbira v industrijskih okoljih, galerijah in muzejih.

Delovanje v vozilih dokazuje, da so odporna na tresljaje in nadvse primerna tudi za zunanjo uporabo. Celo prostori z zahtevnejšimi pogoji niso ovira za njihovo vgradnjo – delujejo tako v hladilnici kot savni.

Kako izbrati ustrezno LED-svetilo?

Odgovor na vprašanje iz naslova je relativno enostaven. Za izhodišče nam lahko rabi že stara sijalka z žarilno nitko (beri: žarnica), posebej v primeru, ko to nadomeščamo kot vir svetlobe. Ta nam tako na samem izdelku kot embalaži sporoča vse ključne podatke glede moči svetlobnega vira, pri izbiri novega svetila LED pa bomo najverjetneje morali opraviti lažjo matematično operacijo, saj proizvajalci svetilnost LED-svetil navajajo v lumnih. Za okvirno izhodišče bo dovolj podatek, da klasična žarnica moči 75 W odda okoli 1100 lumnov svetilnosti.

V izogib presenečenjem moramo biti pri izbiri svetila LED pozorni še na t. i. barvno temperaturo, saj je od nje odvisna barva svetlobe. Klasične žarnice so praviloma svetile rumeno, varčne sijalke pa bolj belo. Rumenkasto barvo oziroma bolj toplo svetlobo bomo tako našli pod vrednostjo barvne temperature 4300K (npr. 2700K ali 3500K), višje številke (5000 ali celo 6500K) pa nam bodo postregle že z bolj hladno in modrikasto svetlobo.

Zimsko zračenje prostorov – intenzivno, a kratko

Morebiti niste vedeli, a tudi pravilno prezračevanje prostorov in objektov pomaga pri doseganju energijskih prihrankov.

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS) kažejo, da Slovenci pravilno spreminjamo svoje navade glede prezračevanja prostorov. Upada namreč delež uporabnikov, ki prostore v zimskem času zračijo med 5 in 10 minut, več pa se delež tistih, ki imajo v namene prezračevanja prostorov okna odprta le do 5 minut. Ta praksa je namreč pravilna, saj energetski strokovnjaki za zimski čas svetujejo intenzivna, a kratka prezračevanja. Okna torej v hladnih mesecih odpremo na stežaj, a največ za pet minut.

Stroški energije in zdravje

Ustrezno prezračevanje prostorov pa ni pomembno zgolj z vidika manjše porabe energije in stroškov ogrevanja, temveč predvsem zaradi zdravja ljudi. Pravilno prezračevanje zasleduje cilj višje kakovosti zraka v prostoru ob minimalni izgubi toplote. S prezračevanjem prostorov se zmanjšata koncentracija ogljikovega dioksida in vlažnosti v zaprtih prostorih. Prva namreč povzroča zaspanost in zmanjša delovne sposobnosti, torej vpliva na zdravje, druga pa poveča nevarnost nastanka zidne plesni v bližini oken.

Kako pravilno prezračevati?

Strokovnjaki svetujejo, da prostore v zimskem času prezračujemo večkrat na dan in intenzivno. Okna odpremo na stežaj in za kratek čas (do 5 minut). V primeru, da imamo na grelnih elementih nameščene termostatske ventile, jih velja med zračenjem zapreti. Velja si zapomniti pravilo, ki pravi: nižja, ko je zunanja temperatura, krajše naj bo prezračevanje. V zimskih mesecih to pomeni do 5 minut prezračevanja, v spomladanskih in jesenskih, ko se prostori še/že ogrevajo pa do 10 ali 15 minut.

 

Stopite v stik z nami

Informacije glede delavnic ter strokovnih vsebin in druge vsebine operacije vam lahko posredujemo na različne načine. Lahko nas pokličete, nam pišete na e-naslov ali prek spletnega obrazca. Priporočamo vam, da se prijavite tudi na naša obvestila, prek katerih vas bomo obveščali o novih vsebinah na tej spletni strani ter vas povabili na brezplačne delavnice.

 

+386 1 600 3000

PO-PE: 8.00-15.00